USTANAVLJANJE DRUŠTVA
Gasilno društvo Bela Cerkev je bilo ustanovljeno leta 1906, vendar so bili gasilci brez strehe in orodja. Ustanovitelji društva so bili Anton Lušina, Franc Zalokar, Franc Klobučar, Jože Iljaž, Franc Turk, Janez Blažič-Pavlič, Rorman in Rodič iz Tomažje vasi. Ti ustanovitelji so delovali že od leta 1906 vse do vojne leta 1941. Imenovani ustanovni člani so s pomočjo krajanov gradili gasilske orodjarne na treh lokacijah. Obstoječi gasilski dom je četrti. Prvi gasilski dom je stal pri posestvu Bevc Florjan do leta 1910, drugi je bil postavljen na Lušinatovi njivi v Beli Cerkvi, tretji pa je bil pod Belo Cerkvijo, kjer sedaj teče avtocesta, po domače povedano “Pod Vovkom”. Leta 1908 so gasilci in krajani kupili novo ročno gasilsko brizgalno in najnujnejše orodje, ki obstaja še danes (delno) za spomin. Po ustanovitvi so kupili tudi vprežni voz za prevoz orodja in gasilcev, ki je danes razstavljen pri gasilskem domu.
OD LETA 1906 DO 1914
Iz pripovedovanj pokojnih gasilcev sta bila delo in vzgoja takratne operative zelo aktivna, saj ogenj ni miroval. Tako je Dolenje Kronovo skoraj v celoti dvakrat pogorelo, prav tako tudi vas Čadraže in Tomažja vas leta 1911. To so bili večji požari, ki so povzročili tudi ogromno materialne škode. Pri reševanju navedenih požarov je pomagalo tudi gasilsko društvo Šmarjeta.
Od leta 1906 do 1914 je društvo uspešno delovalo pri gašenju večjih in manjših požarov. Marsikje je bilo gašenje zaradi pomanjkanja vode silno oteženo.
PO I. SVETOVNI VOJNI
PO koncu I. svetovne vojne je društvo zopet uredilo svoje vrste. Ustanovili so kulturno-umetniško društvo. V letu 1924 je bila s pomočjo župnijskega urada Bela Cerkev ustanovljena godba na pihala v polni zasedbi, ki je bila dejavna do začetka II. svetovne vojne. Godbo na pihala je vodil župnik Ignacij Omahen.
Takoj po I. svetovni vojni smo imeli v Beli Cerkvi osnovno šolo, pošto, župnišče, krajevni urad, dve trgovini in dve gostilni. Za vzor temu so se tudi gasilci odločili, da postavijo svoj dom v center Bele Cerkve. Do leta 1937 so s težko zbranim denarjem, ki so ga darovali krajani in gasilci, zgradili nov gasilski dom na sedanji lokaciji, na parceli Zajc Marije.
II. SVETOVNA VOJNA
Z izbruhom II. svetovne vojne se je tudi življenje društva močno spremenilo. Vojna je opustošila gasilski dom, uničila gasilsko orodje, glasbene inštrumente in dokumente. Bili so praznih rok. Ostala je le razdejana stavba, ter ročna brizgalna brez orodja.
Zaradi vojnih razmer je društvo več ali manj mirovalo vse od leta 1941 do leta 1947.
PO II.SVETOVNI VOJNI
Kapitulacija Nemčije, leta 1945,je prinesla velike spremembe tudi v gasilstvu. Po odhodu nemških okupatorjev so gasilci takoj pristopili k ureditvi orodjarne in ponovni organizaciji čete. Gasilski dom so uredili po svojih močeh. Postopoma so nabavljali orodje in opremo. Kadrovska zasedba je bila nestrokovna in slabo zasedena.
Obdobje od leta 1946 do 1955 je bilo obdobje trdega dela društva, ki pa je obrodilo tudi obilne sadove.
Leta 1955 je bila kupljena motorna brizgalna TMZ-300 litrov pretoka na minuto.
Po zaključku gradnje avtoceste, leta 1958,je bilo gasilsko društvo Bela Cerkev skoraj prazno. Nastalo je mrtvilo, zaradi katerega je bila izdana odločba o razpustitvi gasilskega društva.
Leta 1959 je bil sklican upravni občni zbor gasilskega društva. Izvoljeno je bilo novo vodstvo, pod katerim je delo ponovno zaživelo. Operativna dejavnost našega društva od tega leta deluje neprekinjeno. Članstvo v našem društvu je sestavljala tudi gasilska desetina Tomažje vasi.
Vse je težilo k napredku in izgradnji, zato smo gasilci v letu 1976 gasilski dom podrli skoraj do tal in ga na novo zgradili. Naslednje leto 1977 ob praznovanju 70. letnice obstoja, smo imeli otvoritev istega gasilskega doma in razvitje društvenega praporja.
V letih po 70. letnici društva, smo dopolnili precej nove in moderne opreme, uspešno izpeljali akcijo “gasilski aparat v vsako gospodinjstvo”, po vaseh postavili hidrantne omarice, ki so bile skromno opremljene.
DO DANES
Načelniki in predsedniki od ustanovitve do danes so bili Anton Lušina, Anton Jordan, Jože Prešeren, Marko Ajdnik, Rajko Rajer, Slavko Gregorčič, Slavko Hribar, Alojz Frančič, Aleksander Pavlič, Slavko Hribar in Jernej Prešeren.
Poveljniki od ustanovitve do danes so bili Janez Blažič-Pavlič, Alojz Drečnik, Jože Ivančič, Slavko Gregorčič, Alojz Kopina, Franc Hribar, Zvone Žibert, Anton Ivančič, Janez Peterlin, Jože Lusavec in Aleksander Pavlič.
