Koristne informacije

AED je nameščen na sprednji strani gasilskega doma v odklenjeni omarici. V primeru uporabe prosimo, da ga vrnete na svoje mesto in obvestite nekoga iz društva o njegovi uporabi.

Avtomatski eksterni defibrilatorji (AED) so naprave, ki omogočajo defibrilacijo srca s pomočjo dveh elektrod. So varni in enostavni za uporabo, pomembno je le pravilno postopanje v primeru srčnega zastoja.

Ne diha? Oživljajte!

Najprej poskrbimo za varnost, tudi za svojo. Nato z glasnim vprašanjem preverimo odzivnost in osebo obzirno stresemo za ramena. Če se ne odziva, preverimo, ali oseba diha. To storimo tako, da glavo pomaknemo nazaj – z eno roko pritisnemo na čelo, s prsti druge roke pa privzdignemo brado. Odstranimo debelejša oblačila in nato za deset sekund pridržimo uho nad usta in hkrati opazujemo prsni koš. Če oseba diha le ob pomaknjeni glavi nazaj, pomeni, da je oseba nezavestna, zato jo prevrnemo v položaj za nezavestnega. Če dihanja ne zaznamo, pričnemo z umetnim oživljanjem. Pri odrasli osebi naredimo 30 pritiskov na prsni koš z intervalom dveh sekund, nato sledita dva vpiha v usta. (opcijsko). V kolikor ne želimo vpihovati zraka, samo ponavljamo pritiske na prsni koš in na dve minuti preverjamo odzivnost. Oživljanje izvajamo vse do prihoda reševalcev.

Uporaba defibrilatorja

Defibrilator uporabimo takoj, ko je to možno. Defibrilatorji so enostavni za uporabo, skozi korake pa nas vodijo z glasnimi navodili v slovenskem jeziku. Nekateri se vklopijo samodejno pri dvigu pokrova, druge moramo vklopiti ročno s pritiskom na gumb. Elektrodi nalepimo na golo suho kožo – eno namestimo pod desno ključnico, drugo pod levo pazduho, saj se mora srce nahajati med obema elektrodama. Po namestitvi defibrilator prične z analizo srca. Če oceni, da je potreben električni sunek, na to glasno opozori. Pred aktiviranjem električnega sunka moramo poskrbeti, da se nihče osebe ne dotika. Telo trzne, nato pa nadaljujemo z nudenjem umetnega dihanja. V primeru, da aparat oceni, da električni sunek ni potreben, po potrebi nadaljujemo z umetnim dihanjem.
Če oseba prične normalno dihati, jo prevrnemo na bok, elektrodi pa pustimo nameščeni, da lahko aparat še naprej nadzoruje bitje srca. Aparat na vsaki dve minuti preverja srčni ritem in če je ponovni električni sunek potreben, na to vedno pravočasno opozori. Prav tako ima vgrajeno varovalo, ki onemogoča električni sunek, če ta ni potreben (vir: Lupa-portal)

AED simbol:

VRSTE GASILNIKOV GLEDE NA GASILNO SREDSTVO:
  • Gasilniki na prah: So najbolj razširjeni, saj so večinoma najcenejši. Prah učinkuje tako, da prekinja kemično reakcijo gorenja. Primerni so za gašenje požarov tipa A, B, C in tudi F. Za požare tipa D so primerni gasilniki na prah ki so posebej označeni. Uporabni so za gašenje v notranjih in zunanjih prostorih ter tudi za gašenje dimniških tuljav.
  • Gasilniki na CO2 (Ogljikov dioksid): Princip gašenja je ustvarjanje tako imenovane inertne atmosfere, t.j. okolja v katerem je premalo kisika za gorenje. Zaradi nizke temperature plina je prisoten tudi učinek hlajenja. Gasilniki na CO2 so primerni za gašenje požarov A,B in C. Uporabni so v notranjih prostorih, še posebej za elektronske naprave in tudi za gašenje začetnih požarov na osebnih vozilih.
  • Gasilniki na peno: Pena je zmes penilnega sredstva, vode in zraka, ki ima manjšo površinsko napetost kot voda. Na gorečo snov se namesti plast pene, ki ohlaja in prepreči stik goreče snovi z zrakom. Gasilniki na peno so primerni za gašenje požarov A in B, posamezna penila so primerna tudi za razred F.
  • Gasilniki na vodo: Voda je v gasilstvu najbolj uporabljeno gasilno sredstvo, gasilniki na vodo (vodna prha) pa so manj pogosti. Voda, kot gasilno sredstvo deluje z ohlajevanjem goreče snovi. Gasilniki na vodo so primerni za požare razreda A, z njimi pa nikar ne gasite elektronskih naprav in maščob (olje na štedilniku). Zaradi zmrzali prav tako niso primerni za namestitev v vozila ali zunanje prostore.

Pred nakupom gasilnika se prepričajte, da so na gasilniku nalepljena slovenska navodila za uporabo s podatki o gasilnem sredstvu, gasilnem učinku in požarnih razredih. Presodite kateri gasilnik je glede na zgoraj opisane lastnosti najbolj primeren za vaše potrebe.

Ko ga boste kupili, gasilnik postavite na mesto, ki je dostopno in ga poznajo vsi domači, ter je v bližini potencialno nevarnih elementov (kuhališče, peč…).

Gasilnike je za brezhibnost potrebno redno pregledovati. Ko ga kupite vam pregled velja dve leti, nato pa ga mora vsako leto pregledati pooblaščeni serviser, ki vam na gasilnik da nalepko z jasno vidnimi podatki o veljavnosti in naslednjem rednem pregledu. (vir: Lupa-portal)